Osvobodi se z dihom

Dihanje je ena izmed pomembnejših življenjskih funkcij. Je most med umom in telesom. Način dihanja in njegov ritem nam pokažeta, v kakšnem čustvenem in miselnem stanju živimo. Naše telo jasno izrazi svoje notranje doživljanje sebe in okolice. Če smo v nenehnem nemiru oziroma stresu, se bo to izrazilo tudi v načinu dihanja. To se pospeši in postane neenakomerno in hitro, ko doživljamo neprijetna čustva, kot so jeza, strah in tesnoba. Sproščeno počutje pa spremljajo umirjeni, globoki, enakomerni cikli vdiha in izdiha. V takšnem stanju se umirita tako um kot tudi telo, poveča se notranji mir, zmanjša krvni tlak ter upočasni srčni utrip. Preko opazovanja svojega dihanja lahko prepoznamo, ali živimo v stresu in napetostih, ki ogrožajo naše harmonično življenje.

In kaj storiti, ko opazimo, da naše dihanje ni optimalno? S tem opažanjem smo že naredili prvi korak. Opazovanje svojega telesa in njegovega reagiranja na različne situacije ter odnose je ključno za uvedbo spremembe. Najprej je treba ozavestiti stres in ugotoviti, iz kje izvira, da lahko postopoma začnemo sproščati tisto, kar nas utesnjuje in ne dovoli, da bi v vsakem trenutku lahko z vdihom do polnosti napolnili svoja pljuča.

Dihanje je pa tudi funkcija, na katero lahko vplivamo zavedno, kar nam omogoča, da sami poskrbimo za svoje psihofizično zdravje ter prevzamemo nadzor nad lastnim življenjem.
Pri dihanju sodelujejo tri skupine mišic, in sicer mišice prsnega koša, pomožne dihalne mišice, ki so pritrjene na zgornji rob prsnega koša in trebušna prepona. Pri navadnem dihanju sodelujejo predvsem prsne mišice. Z izvajanjem dihalnih tehnik, pri katerih sodeluje tudi trebušna prepona, pa dosežemo stanje globlje sproščenosti. Če tehnike izvajamo redno, se zavestna vključitev trebušne prepone izrazi tudi pri nezavednem dihanju.
V jogijski praksi dihalne tehnike poznamo pod imenom pranajama. Beseda je sestavljena iz dveh besed, in sicer prana, ki pomeni vitalno silo, energijo ter ajama, ki pa pomeni nadzor in razširitev. Pranajamo torej razumemo kot nadzor energije in njeno razširitev oziroma povečanje pretoka po telesu. Dih je sestavljen iz vdiha in izdiha. Vdih predstavlja HA, ki je moški princip in pomeni povečanje energije in izdih THA, ki je ženski princip in pomeni sprostitev.

Ena izmed osnovnih dihalnih tehnik v jogijski praksi se imenuje Maha pranajama oziroma poln jogijski dih, kjer spodbujamo dihanje s trebušno prepono. Dih je sestavljen iz treh delov, in sicer iz trebušnega, prsnega in klavikularnega. Tehniko izvajamo tako, da se najprej udobno usedemo s pokončno hrbtenico. Sključen hrbet in ramena nam zaprejo prsni koš, kar pa vpliva na manjši volumen zraka pri vdihu. Nato pozornost najprej namenimo pravilnemu dihu v trebuh. Ozavestimo, kako se ta pri vdihu naravno razširi. Dih nato stopnjujemo navzgor v prsno in nato klavikularno dihanje. Izdih poteka v nasprotni smeri. Vdih in izdih naj bosta na začetku enako dolga. Po določenem času in, ko to začutimo, podaljšujemo izdih. Poleg omenjenih pozitivnih učinkov, ki jih prinaša takšen način dihanja, ta vpliva tudi na masažo notranjih organov in venozno cirkulacijo.

A ne pozabimo, le z redno vajo lahko dosežemo pozitivne učinke. Mi sami smo odgovorni za svoje zdravje, osebno počutje in življenje. Tehnike samo čakajo, da jih uporabimo in vnesemo v svoj vsakdan.

Avtorica: Maja Maselj

Share

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Log In

Don’t have an account?